Župnija Gorenje Polje
»Cerkev se je začela (graditi) v letu Gospodovem 1484 z darežljivostjo učitelja častitega Tomaža Marsola župnika« je slovenski prevod napisa na kamniti plošči, ki je vzidana na zunanji, južni-desni strani prezbiterija. V kanalskem župnijskem arhivu je ohranjen prepis uradnega akta, s katerim škof potrjuje posvečenje cerkve 17. julija 1491. Še sedaj obhajamo poletni župnijski shod - obletnico posvetitve cerkve – tretjo nedeljo v juliju.
Prvo cerkev na Gorenjem Polju so najbrž požgali-porušili Turki, ki so v te kraje prvič prišli konec leta 1477. Kmalu potem, ko se je končalo turško pustošenje, so ljudje, z živo vero in močno voljo, leta 1484 začeli graditi tudi novo cerkev v gotskem slogu.
S cerkvijo nadangela Mihaela se je nekaj zgodilo (poškodovana, oskrunjena, opustošena?) zato jo je bilo potrebno leta 1557 ponovno posvetiti. Leta 1757 je bila ustanovljena samostojna kaplanija Gorenje Polje, ki je obsegala vasi ob desne bregu reke Soče, od potoka Skalnik navzdol. Zaradi povečanja števila prebivalcev v kaplaniji je cerkev postala premajhna. Zato so prejšnjo ladjo porušili in zgradili novo. Takrat so postavili tudi pevski kor in dozidali zakristijo in tako dali cerkvi današnjo podobo. Dela so bila končana 1852, kar nam pričuje napis na plošči na glavnim vhodom v cerkev.
Cerkev leži pravilno orientirana (se pravi, da je prezbiterij obrnjen proti vzhodu) sredi gručaste vasi. Cerkev je izreden arhitekturni spomenik, predvsem zaradi lepega gotskega prezbiterija. Zunanjost (19,90 x 11,65)deluje kot ena celota, notranjost pa izraža stilno dvojnost: stari gotski prezbiterij in novejša ladja, ki tako po tlorisni kot vertikalni členitvi sicer spominja na baročno zasnovo, vendar detajle močno poenostavi in se nam zato predstavi kot klasicistična oblika.
Zunanjost prezbiterija je zgrajena iz kamnoseško skrbno obdelanih kamnov. V zaključnih stranicah ima tri pravokotno gotsko zašiljena okna ter v južni strani najbrž v baroku predelano pravokotno okno. Okoli prezbiterija in ladje poteka talni zidec. Ladja je dobila današnjo obliko sredi 19. stoletja. Ima v glavnem obliko križa. Kor je postavljen na dveh, do stropa segajočih stebrih. V oltarni prostor vodi rahlo zašiljen osmerokotni kamnit slavolok z geometrično oblikovanima kapiteloma. Zanimiv je obok prezbiterija, ki je prepleten z mrežastim rebrovjem. Rebra so dvojno izžlebljena, s trapezastim vrhom. Osmerokotni kapiteli so oviti z enojnim ali dvojnim vencem močno stiliziranih listov. Trije štukaturni figuralni sklepniki predstavljajo Kristusovo glavo, sveto Katarino Aleksandrijsko z mučilnim kolesom in mečem in sveto Marjeto Antiohijsko z zmajem. Ostali sklepniki so rozete in ščitki, na zadnjem opazimo tudi vklesano kamnoseško znamenje glavnega mojstra gradbenih del. Tipično gotski videz dajejo prezbiteriju elegantne podaljšave reber po osmerokotnih pilastrih do tal.
Sedanji glavni oltar je preprosto delo iz leta 1872, le menza in tabernakelj sta približno 100 starejša in zanimivejša. To je beneški tip baldahinskega oltarja. V njem je kip nadangela Mihaela. Upodobljen je kot vitez, v levi roki drži meč, z desnico pa kaže navzgor.
Stranski oltar na levi strani je posvečen Lurški Materi Božji. Je kvalitetno delo: menza ima v sredi bogato kartušo, nastavek bogate volute ob straneh, okrog niše je obešena iz marmorja izdelana zavesa. Na prekladi je napis v latinščini, iz katerega razberemo izvajalca in čas izdelave: velike črke dajo letnico – MDCCLXVVIIIII-1775.
Stranski oltar na desni strani pa je posvečen svetemu Jožefu. To je pravzaprav stenski oltar z raznobarvnega marmorja iz druge polovice 19. stoletja. Kip svetega Jožefa je lesen. Križev pot je iz leta 1932, orgle pa iz leta 1928.
Levo od cerkve stoji samostojno 24 m visok zvonik. V njem so trije lepo uglašeni zvonovi.
Leta 1732 je Gorenje Polje dobilo svoje pokopališče. Na pokopališču stoji velik kamnit križ s Križanim izdelan iz enega kosa kamna, je domače kamnoseško delo iz druge polovice 19. stoletja.
Med cerkvijo, zvonikom in pokopališčem je spomenik v obliki svetilnika. Postavljen je bil leta 1996, ob 50. letnici mučeniške smrti župnika Izidorja Zavadlava.
Češčenje svetega Mihaela je v preteklosti nadomestilo češčenje kakšnega poganskega božanstva. Mihael pomeni: Kdo je kakor Bog? Njegov praznik je 29. septembra. V Sloveniji je svetemu Mihaelu posvečenih 29 župnijskih in 38 podružničnih cerkva.
Podružna cerkvica SV. VOLBENKA na Goljevici
Iz doline Soče, mimo vasi Ložice, se skozi gozd povzpnemo na planoto, kjer se razprostira vas Goljevica. Izven naselja, na desni vzpetini, na 392 m nadmorske višine, stoji stara cerkev, posvečena Sv. Volbenku.
Znana je navedba, da je bila ta cerkev posvečena okrog leta 1501, sama arhitektura cerkve pa je še starejša in sega v 14. stoletje. 
Ko zagledamo cerkev, najprej vidimo zvončnico z odprtima linama, kjer sta obešena dva zvonova. V cerkev vstopimo skozi lopo ter skozi velik, zašiljen kamnit portal, ki ima v desni stranici vklesano letnico 1683.
Ladja je pravokotne oblike in ima odprto ostrešje. Tramovi slonijo na štirih kamnitih konzolah. Ob vhodu je na desni strani vgrajen kamnit kropilnik. Na levo steno je na podstavek postavljen lesen kip sv. Volbenka, ki pa je pred leti stal na glavnem oltarju. Najbolj pa nas pritegne poslikava zadnje stene. To so poznogotske kvalitetne freske, ki so nastale med letom 1490 in 1500.
Osrednje mesto na freskah pripada sedeči Materi Božji. V rokah drži vejico, z desnico pa otroka Jezusa, okrog Marije pa izhajajo žarki. Slikar je verjetno želel predstaviti Marijo kot zaščitnico pred nevarnostmi, predvsem pred kugo in turškimi napadi. Desno od Marije je slika zavetnika cerkve sv. Volbenka v škofovski obleki, s škofovsko palico in s cerkvico v desnici. Zraven je sv. Lenart, ki ga upodabljajo z razpetimi verigami v rokah (reševal je jetnike). Desno od okna sta upodobljena brata ribiča, apostola sv. Andrej in sv. Peter. Freske pa so tudi v okenskih nišah – slika v levi okenski niši je bila v prvi svetovni vojni uničena, druga pa pripada sv. Sebastijanu, priprošnjiku zoper kužne bolezni.
Med prvo svetovno vojno, ko so bile v vasi porušene vse hiše, je bila poškodovana tudi cerkev. Obnavljati so jo pričeli leta 1924, blagoslovili pa 1935. leta v mesecu maju. Od takrat naprej se shod Sv. Volbenka praznuje v mesecu maju. Kasneje, 1986. leta, sta bili ponovno obnovljeni streha in fasada na cerkvi ter zidano znamenje na sredi vasi. Na tem znamenju so upodobljene 4 freske, ki so obrnjene na vse štiri strani neba. Marija z Jezusom, ki je obrnjena na jug, nadangel Mihael se na severni strani bojuje z zmajem, na zahod gleda sv. Janez Krstnik, na vzhod proti cerkvi pa oznanjevalca vere sv. Ciril in Metod. *(Vir: Bogdan Špacapan, Župnija Gorenje Polje 2001)*
Ker je bil eden od dveh zvonov počen, so se leta 2001 vaščani odločili za nakup dveh novih zvonov, ki jih je naslednje leto v mesecu maju g. Rupnik Franc tudi blagoslovil.
Sv. mašo se v tej cerkvi obhaja vsaj dvakrat letno – na shod v mesecu maju ter zadnji dan v mesecu oktobru, pred praznikom Vseh svetih, ki je namenjena za žive in rajne vaščane. Zadnja leta pa še kakšna maša več, saj se vaščanke (vsaj toliko, kolikor jih je) poročajo v resnično »domači« cerkvi. Do danes pa se je tudi ohranil običaj, da se prav na praznik Vseh svetih zvečer zberejo moški pri cerkvi in z zvonjenjem »pomagajo« dušam v vicah. V pomoč sta jim pečeni kostanj in novo vino.
Podružna cerkvica SV. MATEJA v Kamenci
Od Ložic skozi Goljevico pelje pot naprej do vasi Kamenca (570 m), ki je podružnica župnije Gorenje Polje. Malo pod vasjo, na levem razglednem griču, stoji cerkev svetega Matevža.
Prva cerkev na tem kraju je bila sezidana v drugi polovici 15. stoletja. Bila je v gotskem stilu. Nad vhodom v cerkev je letnica 1854, ki najbrž priča, da so takrat cerkev povečali. Med prvo svetovno vojno je bila cerkev porušena kot vse hiše v vasi. Ostal je le levi sprednji vogal cerkve. Šele leta 1934 je bila z vojno odškodnino obnovljena v prvotnem gotskem slogu. Skozi, od prve cerkve ohranjen, gotsko zašiljen portal, vstopimo v pravokotno cerkveno ladjo, ki ima sedaj raven, ometan strop. Ladja ima v severni in južni steni po eno gotsko okno.
Sedanji oltar iz lesa je v gotskem stilu, narejen leta 1934. Na njem je kip svetega Mateja, ki ga je istega leta iz lipovega lesa naredil Rodolfo Demestre iz Gorice. Zavetnik je upodobljen kot evangelist s knjigo in peresom v roki in z angelom, ki je njegov simbol.
Nad vhodom v cerkev je dozidana zvončnica z dvema zvonovoma. Oglasita se ob shodu na prvo nedeljo v septembru. *(Vir: B.Špacapan, Župnija Gorenje Polje, izdal Župnijski urad Gorenje Polje , 2001)*
Z reorganizacijo Škofije Koper je Župnija Gorenje polje postala podružnica Župnije Deskle.
