Podružnica Plave
Plavljanska sakralna stavba naj bi bila zgrajena leta 1866, posvečena pa 1869. V času prve svetovne vojne je bila porušena, današnja cerkev zato datira v dvajseta leta 20.stoletja. Staro župnišče je stalo pod cerkvijo, v spodnjem zaselku hiš, na mestu železniške proge in, ko so leta 1906 zgradili južno železnico, bi morali župnjišče prestaviti, toda do tega ni prišlo.
Cerkev predstavlja neoromanski arhitekturni slog. Beseda "neo" se dobesedno razume kot novo, zato lahko preprosto rečemo, da gre za novo romantiko. Romanski slog se v umetnostni zgodovini beleži kot čas od 11. do 13. stoletja, ki je arhitekturne elemente črpal iz antične-starorimska umetnosti, katere prepoznavni znaki so prav polkrožni loki in oboki.
Za cerkev Janeza Krstnika so torej značilni polkrožni loki v notranjščini kakor tudi v okenskih odprtinah in portalu. Cerkev je enoladijska, z glavno apsido, ki je v notranjšini polkrožna, z zunanje strani pa pravokotna. V ladijskem delu sta še dve stranski, nekoliko bolj plitvi apsidi: v eni je stranski oltar, v drudi pa spovednica. V glavni apsidi je slika cerkvenega zavetnika sv. Janeza Krstnika, ki je delo slikarke Eme Galli. V levem stranskem oltarju pa stoji kip Matere Božje.
Upodobitve sv. Janeza Krstnika so si podobne. Predstavljajo moškega, ki je odet v kameljo dlako, z usnjenim pasom okoli ledij, pogosto pa je prepoznaven tudi pa dolgem križu in beli ovčki, jagnjetu. Plavljanska slika prikazuje svetnika v širni, pusti pokrajini, z znanimi atributi, vendar brez jagnjeta.
Godovni dan sv. Janeza Krstnika pa je 24.junija.
Pokopališka cerkev svetega Ahaca, Prilesje pri Plavah
Dobrih deset minut hoje iz vasi Prilesje nas pot pripelje do cerkvice, ki je posvečena sv. Ahaciju. Mimo tega božjega hrama je v starih časih peljala pot iz spodnjega Posočja v Goriška Brda. Marsikateri kmet in gostilničar je po tej poti tovoril vino za lastne potrebe in za potrebe gostov. Za to je vedel tudi tolminski grof. Ko se je nekega dne odpravil v Brda po vino, ga je nazaj grede zajelo hudo neurje. Narasel potok mu je grozil, da ga bo z konji in vozom vred odnesel proti Soči. Takrat se je grof zaobljubil, če bo preživel, bo dal tu sezidati cerkev.
Obljubo je izpolnil in danes tu stoji prelepa cerkvica sv Ahaca. Viri navajajo, da je bila zgrajena v prvi polovici 15. stolrtja. Zaradi svojih značilnosti spada v gotski arhitekturni slog. Glavna znamenitost se skriva v njeni bogato poslikani notranjosti. Prezbiterij krasijo freske apostolov in mučencev. Prikazano pa je tudi mučeništvo sv. Ahaca in njegovih tovarišev, Marijino oznanjenje ter Kajnova daritev. Na stropu prezbiterija je freska Kristusa, ki blagoslavlja, in še mnoge druge.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je bila cerkev poslikana v obdobju med leti 1460 in 1470. Domnevajo tudi, da je zgodba o sv. Ahacu, ki je bila podlaga za delo freskantskih mojstrov, nastala iz želje po vlivanju poguma vojščakom.
