Za kristjane se postni čas začenja na pepelnično sredo, vse druge večje svetovne religije pa prav tako poznajo obdobja odpovedi in odrekanj.

Za kristjane po vsem svetu se danes, na pepelnično sredo, začenja postni čas, ki bo trajal do velike sobote, 11. aprila. Teološko gledano je postni čas namenjen pripravi na veliko noč. Posta pa ne poznamo le v krščanstvu – ta običaj najdemo v vseh večjih svetovnih religijah. Pregled postnih izročil so pripravili pri avstrijski katoliški agenciji Kathpress.

Judje: purim, pasha in jom kipur

V Izraelu na ta dan življenje obstane – na cesti ni avtomobilov, meje, letališča, kavarne in restavracije so zaprti. Strogih pravil posta na spravni dan so oproščeni le bolniki, nosečnice in otroci. Poleg tega so verniki na ta dan oblečeni le v bela oblačila, kot znamenje čistosti, in veliko molijo, da bi se spravili z Bogom in ljudmi. V molitvah se spominjajo tudi umrlih prijateljev in sorodnikov.

Poleg jom kipurja obstajajo tudi drugi postni dnevi, ko se judovski verniki podobno strogo odrekajo zadovoljevanju običajnih življenjskih potreb. Ti dnevi so namenjeni spominu na posebej tragične dogodke v zgodovini judovskega ljudstva.

Kristjani se postimo od pepelnične srede

Krščanski post se začne na pepelnično sredo. Do velike noči se bomo verniki 40 dni odpovedali določenim razvadam, da bi se približali Bogu in lažje našli notranji mir. Stroga pravila danes upošteva le še malokdo, vsak posameznik se odloči, čemu se bo odpovedal. Ta običaj izhaja iz Svetega pisma, ki pravi, da se je Jezus za 40 dni umaknil v puščavo in se tam postil. Najpomembnejša postna dneva v krščanstvu sta pepelnična sreda in veliki petek.

Poleg postnega časa pred veliko nočjo v krščanstvu poznamo tudi »mali post«, ki je nekdaj veljal kot priprava na božične praznike. Ta običaj je danes večinoma že izumrl. Drugi, pogosto pozabljeni običaj v krščanstvu pa sta dva postna dneva na teden: sreda, ko se spominjamo, da je Juda na ta dan izdal Jezusa, in petek, ko se spominjamo Jezusove smrti na križu.

Verniki v pravoslavni Cerkvi se štirikrat v letu postijo po več tednov: v postnem času kar sedem, postna obdobja pa upoštevajo tudi po binkoštih, avgusta okooli velikega šmarna in v adventu od sredine novembra do svetega večera. Postno postavo upoštevajo tudi ob sredah in petkih: na ta dneva ne uživajo mesa, jajc in mlečnih izdelkov.

Več si lahko preberite v članku Mojce M. Štefanič v spletni Družini: https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/post-v-religijah?Open