Adventni čas, pričakovanje Jezusovega rojstva, se letos začne 1. decembra. Kaj pravzaprav pomeni beseda »advent«? Od kod izvirajo adventni koledarji, adventni venčki in drugi običaji?

Poiskali smo odgovore na ta in druga vprašanja o prvem obdobju novega cerkvenega leta, v katerega vstopamo na prvo adventno nedeljo.

Kaj se skriva za izrazom »advent«?

Advent izvira iz latinske besede »adventus, kar pomeni »prihod«. Za kristjane je advent čas pričakovanja Jezusovega rojstva in priprav na ta neprimerljivi dogodek v zgodovini človeštva. Prihod Božjega Sina na zemljo - kot nebogljenega otroka v betlehemskem hlevu - praznujemo na božični dan.

V času prvih kristjanov je advent kot obdobje pokore pred božičem trajal 40 dni.

Kako dolgo traja advent?

Adventni čas se vedno začne na četrto nedeljo pred božičem (25. decembra). Najdaljši lahko torej traja 28 dni in se začne 27. novembra, najkrajši pa 22 dni, če se začne šele 3. decembra.

V času prvih kristjanov je advent kot obdobje pokore pred božičem trajal celo 40 dni - tako kot post pred veliko nočjo - in se je začel okoli godu sv. Martina (11. novembra). Papež Gregor Veliki (590-604) je nato določil, naj advent vključuje le štiri nedelje pred božičem.

V pravoslavju se »božični post« začne 15. novembra.

Ali je advent danes še vedno čas posta ali pokore?

Za Cerkev priprava na Božje učlovečenje vključuje tudi kesanje, odpuščanje in premislek. Zunanje znamenje tega je vijolična barva mašnih plaščev, ki se sicer uporabljajo v postnem času. Bogoslužna barva posta že od srednjega veka predstavlja kesanje in spreobrnjenje. Izročilo adventnega posta danes v vsakdanjem življenju skorajda ni več razširjeno, mnogi verniki pa vendarle tudi v adventnem času upoštevajo adventne petke, ko ne uživajo postnih jedi, in v obdobju pričakovanja božičnih praznikov ne pijejo alkoholnih pijač.

V pravoslavju se »božični post« začne 15. novembra in traja vse do prvega svetega večera, 24. decembra, ponekod celo do božičnega jutra. V Pravoslavni cerkvi ga imenujejo tudi »Filipov post«, saj se začne dan po godu apostola Filipa (v pravoslavnem koledarju 14. novembra). Posebej stroga postna dneva v tednu sta sreda in petek.

V Kamnici so leta 2020 postavili adventni venec na prostem. FOTO: arhiv župnije Kamnica

Od kdaj obstajajo adventni venčki in adventne sveče?

Kot spominjajo pri avstrijskem Kathpressu, naj bi prvi adventni venec segal v obdobje evangeličansko-luteranskega teologa, pedagoga in soustanovitelja Evangeličanske diakonije Johanna Hinricha Wicherna (1808-1881). Leta 1839 naj bi v »Rauhen Haus« v Hamburgu opremil leseno kolo voza s 23 svečami - štirimi velikimi belimi svečami in 19 manjšimi rdečimi svečkami. Predstavljale so dneve od 1. decembra do božičnega večera: štiri bele sveče so bile adventne nedelje, številne rdeče sveče pa delovni dnevi. V začetku 20. stoletja je venec »vstopil« v domove meščanov. Svečke delovnih dni so bile izločene in ostale so samo štiri večje sveče.

Po mnenju tirolskega zgodovinarja Martina Reiterja pa se izročilo adventnega venca ni začelo s protestantskim izobražencem, temveč še prej. Odločilni namig naj bi dajala pesem »Lied im Advent« Matthiasa Claudiusa (1740-1815): ker je slavni pesnik umrl leta 1815, je moral adventni venec obstajati že nekaj časa, saj pesem, ki je bila verjetno napisana okoli leta 1800, že opisuje adventni venec, kakršnega poznamo danes. Zato lahko po Reiterjevem mnenju sklepamo, da je adventni venec približno pol stoletja starejši, kot se je domnevalo doslej.

Koledar s 24 majhnimi vratci, za katerimi se skrivajo sličice, čokolada ali majhna darilca, je kmalu postal izredno priljubljen.

Od kod izvira adventni koledar?

Natančen izvor adventnih koledarjev ni jasen. V 19. stoletju so se pojavili predhodniki, kot so svečke, ki so jih zažigali po koščkih, koledarji, s katerih so trgali liste, ali s kredo zarisane črte na steni, ki so jih otroci lahko vsak večer izbrisali. V začetku 20. stoletja je protestantska knjigarna v Hamburgu dala na trg uro, ki je otrokom omogočala, da so s pomočjo nastavljive ročice odštevali dvanajst dni do božičnega večera.

V tem obdobju je münchenski založnik Gerhard Lang prodajal tudi prvi komercialni koledar s 24 sličicami, ki jih je bilo treba prilepiti na dano podlago. Koledar s 24 majhnimi vratci, za katerimi se skrivajo sličice, čokolada ali majhna darilca, je kmalu postal izredno priljubljen. Namen tega običaja je bil skrajšati čakanje na božične praznike, posebej za najmlajše.

Posnemanja vredno navado gojijo v sosednji Avstriji, kjer poznajo običaj »živega adventnega koledarja« ...

In kako je danes?

Pogled v trgovska središča nam hitro pove, da je v adventnih koledarjih mogoče najti že skoraj kar koli, tudi za odrasle: od pločevink piva, orodja in pasjih priboljškov do erotičnih igračk. Cerkev se tej komercializaciji in banalizaciji odločno zoperstavlja s preprostimi koledarji z besedili, ki spodbujajo k premišljevanju, pa tudi z vsakdanjimi kampanjami na spletu. Posnemanja vredno navado gojijo v sosednji Avstriji, kjer poznajo običaj »živega adventnega koledarja«: vsak večer v adventnem času ena od družin v župniji odpre vrata svojega doma za člane občestva, da se srečujejo in skupaj molijo v pričakovanju božičnih praznikov.