»Tisti čas so pastirji pohiteli v Betlehem in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli. Ko so to videli, so pripovedovali, kar jim je bilo rečeno o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu.« (Lk 2,16–21)

Marija, Božja Mati

Kristjani častimo različne vloge, ki jih je Bog namenil Mariji. Prvega januarja se je spominjamo po njeni najpomembnejši – Božji Materi. Brez obotavljanja je sprejela Božjo voljo in se ji podredila. »Zgodi se tvoja volja!« Rodila je Jezusa, Božjega sina. To je njena najstarejša verska resnica, saj je bila sprejeta že na koncilu v Efezu v 5. stoletju. Povezana je z Jezusovim rojstvom in njegovim odrešenjem.
Na božični dan smo praznovali božje učlovečenje, ob trpečem Sinu na križu pa znova slišimo: »Glej, tvoja mati!« Gospod nam nenehno kaže pot k Mariji, k njej se oziramo.

Prazniki, povezani z Jezusovo Materjo Marijo

V cerkvenem letu poleg 1. januarja obeležujemo tudi naslednje praznične dneve, povezane z Jezusovo Materjo Marijo. Marija je najtesneje povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja, kot tudi s skrivnostjo človeškega odrešenja. Naslovi, ki so jih verniki in Cerkev dali Mariji, kot je privilegij, da je brezmadežna, v nebesa vzeta in drugi, imajo temelj v njeni poklicanosti, da je bila Odrešenikova Mati. Naslov Božja Mati izraža Marijino poslanstvo v zgodovini odrešenja in njeno posebno vlogo v skrivnosti Kristusa in Cerkve.

25. marec, Gospodovo oznanjenje Mariji. Na ta dan praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. Nadangel ji je sporočil, da bo spočela od Svetega Duha in da se bo dete imenovalo Božji sin (prim. Lk 1,26–38).

15. avgust, Marijino vnebovzetje. Na ta dan obhajamo posebno milost, ki je je deležna Jezusova Mati Marija. Po smrti je bila z dušo in telesom vzeta v nebo. Marijino vnebovzetje je največji Marijin praznik.

8. september, rojstvo Device Marije. Na ta dan praznujemo Marijino rojstvo.

8. december, brezmadežno spočetje blažene Device Marije. Na ta dan praznujemo posebno milost, ki je je bila deležna Devica Marija. Zaradi Božjega materinstva je bila obvarovana madeža izvirnega greha, s katerim smo zaradi greha Adama in Eve zaznamovani vsi ljudje in se nam izbriše pri zakramentu krsta, s katerim se včlenimo v občestvo Cerkve.

Z Marijo so povezani tudi naslednji praznični dnevi:

• 2. februar, Jezusovo darovanje, svečnica. Štirideset dni po božiču se spominjamo Jezusovega darovanja v templju (prim. Lk 2,22–38). To je spomin na dan, ko sta Mati Marija in krušni oče Jožef Jezusa prinesla v tempelj v Jeruzalemu.
• Praznik Marije, Matere Cerkve praznujemo na binkoštni ponedeljek.
• 25. december, božič – Gospodovo rojstvo. Na božič praznujemo Jezusovo rojstvo v Betlehemu (prim. Mt 1,18–25 in Lk 2,1–7), ki je za veliko nočjo Gospodovega vstajenja od mrtvih drugi največji krščanski praznik.
• Praznik svete družine obhajamo v nedeljo po božiču. V primeru, ko med božičem in novim letom ni nedelje, praznik svete družine obhajamo 30. decembra. Člani svete družine so bili Jezus, Devica Marija in mož Device Marije sv. Jožef. Cerkev vernikom njihov način družinskega življenja postavlja za zgled (prim. Mt 2,13–15.19–23).