Evangeljski odlomek tretje postne nedelje govori o resnici, ki je včasih ne želimo slišati, Jure Sojč pa nas v razlagi evangelija vabi, naj sprejmemo »živo vodo«, ki nam jo ponuja Jezus, saj ta edina resnično odžeja.

Piše: Jure Sojč

Verjetno se je že vsakemu izmed nas zgodilo, da nam je kdo povedal resnico, ki je nismo želeli slišati. Resnico o nas samih. Takrat nas je malo zabolelo. Bilo nas je sram. Najraje bi se umaknili ali celo nekam skrili. A pogosto prav takšna beseda sproži premislek in nam pomaga, da se nekaj v nas spremeni.

Tudi v današnjem evangeliju Jezus izreče ženi pri vodnjaku zelo težke besede: »Pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož.« Ko to slišimo, takoj pomislimo, da ji Jezus očita njeno preteklost. Vidimo ženo z zapletenim življenjem in mislimo, da jo razkrinka.

Tudi mi imamo svoje »može«. To so stvari, ki jim dajemo prvo mesto in postanejo naši gospodarji.

Toda Jezus govori še o nečem večjem. Ta žena prihaja iz ljudstva, ki je imelo zapleteno versko zgodovino. Po osvojitvi so v njihovo deželo prišli tujci s svojimi bogovi. Ljudje so jih začeli častiti. Kasneje so sicer začeli častiti tudi pravega Boga, vendar starih malikov niso opustili. Njihovo srce je bilo razdeljeno.

Ti bogovi, ki jih je bilo sedem (pet je bilo moških), so se imenovali Baali, kar pomeni gospodarji ali »možje«. To so bili lažni bogovi, ki so obljubljali varnost, rodovitnost in uspeh, a niso mogli dati pravega življenja. Vsak od njih je zahteval zvestobo. Vsak je hotel biti na prvem mestu. Ljudstvo pa je razdelilo svoje srce med mnoge.

Razlago evangeljskih odlomkov pripravlja duhovnik mariborske nadškofije Jure Sojč. FOTO: osebni arhiv

Povabilo v novo življenje

Ko Jezus govori o petih možeh, govori o teh petih lažnih gospodarjih. Govori o Samarijankinem srcu, ki ne pripada enemu, ampak mnogim. Ko pravi, da sedanji ni njen mož, pove, da tudi Bog ni bil zares v središču njihovega življenja. Bil je samo eden izmed mnogih. A Jezus tega ne pove zato, da bi jo obsodil. Pove zato, da bi jo ozdravil. Najprej ji razkrije resnico, potem ji ponudi novo pot. Ne zavrne je, ampak jo povabi v novo življenje in novo zvestobo.

To sporočilo velja tudi za nas. Tudi mi imamo svoje »može«. To so stvari, ki jim dajemo prvo mesto: denar, uspeh, varnost, ugled, navade, telefon, mnenje drugih, strah pred prihodnostjo. Postanejo naši gospodarji. Obljubljajo srečo, a nas pustijo prazne.

Vedno znova pijemo iz teh vodnjakov in smo spet žejni. Jezus pa nam ponuja drugo vodo. Živo vodo. Vodo, ki resnično odžeja. Ta voda prihaja iz njegovega srca na križu. V krstu nas je očistil in nas povezal s seboj. Naredil nas je za svoje. Za ljudstvo enega Gospoda. Zato nas danes Jezus sprašuje: Komu pripada tvoje srce? Kaj vodi tvoje življenje? Kaj ima prvo mesto?

Mi mu lahko odgovorimo: Gospod, poznaš me. Veš, kako hitro se izgubim. Nočem več živeti razdeljeno. Želim pripadati tebi. Daj mi svojo živo vodo, da bom živel iz tvoje ljubezni.

Vir: druzina.si